Menu

Kajtanje

Kaj je kajtanje?

Gre za razmeroma nov šport, ki počasi osvaja in hitro zasvoji. Pri nas se uveljavlja šele v zadnjem desetletju. Beseda “kajtanje – kiteboarding” pokriva aktivnosti s kajtom na različnih terenih. Z uporabo padala in ustrezne deske omogoča surfanje na vodi, s smučmi na snegu ali z rolko na kopnem. Pomebno vlogo tu igra veter, saj brez njega kajtanja ne bi bilo. Da lahko kajtamo, potrebujemo dovolj velik prostor in čimbolj konstanten veter s hitrostjo nad 4 m/s. Pri nas najbolj znana zimska točke za kajtanje so Bloke, Postojna, Lesce, poleti pa slovensko primorje. Glede na bližino Slovenci kajtamo še največ v Italiji in na Hrvaškem.

Kite

Kitesurfing

Gre za nov, adrenalinski šport. Je mešanica windsurfinga, wakeboardinga in surfanja z zračnimi sposobnostimi paraglidinga.
Kitesurfate lahko kjerkoli imate dovolj vode. Vse kar potrebujete je nakaj vetra in vode in že lahko kajtate. Če ste kdajkoli surfali, windsurfali ali vozili wakeboard potem že imate nekaj sposobnosti, ki jih potrebujete za uživanje v kajtanju. Nekajdnevni tečaj z dobrim inštruktorjem in pravi kite je vse kar potrebujete za zažetek kitesurfinga. Če se šele učite je večini lažje začeti z twintip desko, katera vam omogoča spreminjanje smeri brez obračanja deske. Kakorkoli že, ko boste stali na deski in se znali voziti je samo vaša odločitev katero desko vozite in seveda odvisno od stila vožnje. Če bi se radi videli zavijati med valovi ter voziti pod valovi potem že veste kakšno desko potrebujete. Če se tukaj ne vidite, potem je najboljša izbira twintip deska. Zagotovo boste našli desko, ki bo odgovarjala vam in vašemu načinu vožnje.

Landboarding

Gre za mešanico svobode in adrenalina kitesurfinga z skateboardingom. Ko lahko vozite kite, potem ste pripravljani na landboarding. Vse kar potrebujete je odprti prostor, kite, mountainboard in voljo za učenje. Landboarding vam bo odkril lepote kitesurfinga brez, da bi se vam bilo potrebno zmočiti. Landboarderji lahko izvajajo iste trike in skačejo isto visoko v zrak kot kitesurferji. Ko se naučite trike no suhem, jih pa z lahkoto naredite tudi na vodi.
Lanboarding je kitesurfing brez vode ali snowkiting brez snega. Če ne živite zraven obale, nimate pozimi snega ali pa se bi rajši vozili po suhem, potem je landboarding šport za vas. Vzemite vaš najljubši kite, pripnite si mountainboard in že ste pripravljeni. Dobra stvar landoardinga je, da vsaka ravna površina lahko postane 3D prostor.

Snowkiting

Snowkiting vsebuje najboljše iz snowboardinga in smučanja skupaj z letenjem paraglidinga. Snowkajtate lahko v gorah, gor in dol, na ravnini pokriti z snegom ali pa na zamrznjenem jezeru. Terena na voljo je neskončno. Ne potrebujete karte za vlečnico, samo odpravite se na podeželje raziskovat nedotaknjeno pokrajino in uživajte v svobodi. Snowkiting je najlažja disciplina kiteboardinga. Sneg je bolj odpuščajoč na padce kot trava in veliko lažje se je peljati kot po vodi. Če lahko snowboardate ali smučate potem lahko tudi kajtate na snegu. Večina začetnikov se že pelje po 30 minutah, ko da prvi kite v zrak. najboljše pri kajtanju na snegu pa je, da imate že vso potrebno opremo razen kajta. Lažje se je sicer peljati na smučeh ampak, če že snowboardate potem boste verjetno tudi kajtali z boardom.

OpremaKajt

  • Kajt

Kajti so različnih velikosti in zahtevnosti glede na slog kajtanja. Običajne velikosti so od 5-15 m2.

  •  Bar

Bar je palica skupaj z 22m vrviciami za upravljanje kajta. Na baru so pravtako vsi varnosti sistemi za odvzem moči kajtu (depower).

  • Kiteboard

Desko potrebujemo pri kajtsurfingu za vožnjo po vodi. Opremljena je z smerniki za stabilnost, vezmi ter ročajem. Velikost deske, ki jo potrebujete je odvisna od vaše teže.

  • Mountainboard

Mountainboard ali landboard uporabljamo za vožnjo po travnikih ali goznih poteh.

  • TrapezKiteboard

S trapezom smo pripeti na bar, da nam ni potrebno celotne sile kajta držati v rokah. Sile se preko trapeza enakomernos razporedijo na hrbet.

Kako izbrati pravi kajt?

  • Best Kahoona

Kahoona je popolna izbira za vsakega kajterja, ki išče super stabilen kajt in je najenostavnejši za vožnjo. Redline bar zagotavlja takojšen odvzem moči, kadar spustite bar ali odpnete varnostno zaponko. Delta oblika ter izredno lahki materijali omogočajo najenostavnejše pobiranje iz vode od vseh kajtov. Zaradi svoje stabilnosti je primeren tudi za vse začetnike in Freestyle učenje trikov.

  • Best Taboo

Taboo je namenjen zahtevnejšim kajterjem. Oblika kajta je prilagojena njeni velikosti. Manjši kajti so nemenjeni za surfanje in wakestyle, srednje velikosti se najboljše izkažejo za wakestlye, new school ter freeride, večji kajti pa so oblikovani za najboljši izkoristek v manjših vetrovih.

  • Best Nemesis HP

Iščete kajt za najvišje skoke in najdaljši hangtime? Nemesis HP prekaša vse!

Knjiga o kiteboardinguČe bi radi zvedeli še več o katjanju, vam priporočamo branje knjige Vodič kroz kiteboarding, avtorja Daniel Malusa.

Veter

Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči porušeno razmerje med zračnima pritiskoma nad hladnim in toplim/segretim delom površja. »Naloga« vetrov je tako izenačiti porušeno razmerje.

Tako se vetrovi premikajo v zgornjih plasteh zraka od nizkega pritiska k visokemu, v spodnjih plasteh pa navadno pihajo v nasprotni smeri. Vetrovi nastajajo tudi zaradi različnega ohlajanja med morjem in kopnim (poleti je nizki zračni pritisk nad kopnim, pozimi pa nad morjem).

Stalne vetrove za določeno območje lahko zapišemo in opišemo v grafični obliki z rožo vetrov. Taka grafična oblika je uporabna predvsem za meteorologe, letalce, padalce in jadralce.

Najbolj primeren veter za učenje kajtanja na Jadranu je Maestral. Vsi ostali vetrovi (Burja, Jugo, Levante, Tramontana, itd…) pihajo sunkovito, ponavadi pa jih spremlja tudi slabo vreme, zato so primerni samo za napredne kajterje. Maestral na severnem jadranu ponavadi ne dosega primernih jakosti za učenje kajtanja, zato se večina tečajev izvaja južnem jadranu. Primerne lokacije so Neretva (Izliv reke Neretve) in Brač Bol.

Delitev vetrov

Poznamo več vrst vetrov, najpogostejši so:

  • stalni vetrovi

pasat: Pasati so vroči in suhi vetrovi, ki pihajo od povratnikov proti ekvatorju. Kako nastanejo? Zrak nad ekvatorjem se dviguje in se razteka proti povratnikoma. Nad povratnikoma se zrak začne spuščati k tlom, zato se segrevajo in osušijo. Tako je nastal pas puščav v Afriki. Suhi in vroči vetrovi nato pihajo pri tleh iz puščavskega in polpuščavskega pasu proti ekvatorju. Na ekvatorju je visok zračni pritisk,na povratnikih pa nizek.

  • periodični vetrovi

monsun: Monsún ali monsúm je periodičen veter v Aziji. Poleti piha z morja na kopno, pozimi pa s kopnega na morje. Monsuni so zelo stalni vetrovi, pomembni so bili v obdobju jadrnic. Monsun je tudi zelo izrazit veter, ki prinaša padavine. Monsunsko podnebje prevladuje v JV in V delu Azije.

  • krajevni vetrovi – (te vrste vetrovi so značilni za posamezna področja)

fen: Fen je topel, suh, sunkovit veter, ki piha z gorskih pobočji navdol v zavetrne doline predvsem srednje Evrope. Izvorno je beseda fen označevala samo veter v Alpah, sedaj pa ga poznamo v glavnem v alpskem in predalpskem svetu. Pojavlja se tudi ob Dinarski pregradi. Princip njegovega delovanja je bil objasnjen že v sredini 19. stoletja. Pri nas se fen pojavlja v dolini Save Bohinjke, pod Karavankami in v Kamniško-Savinjskih Alpah, pod Pohorjem, v dolini Krke, pa tudi drugje. Fen lahko sproži tudi številne plazove v zimskem času, ali pa vpliva na počutje in zdravstveno stanje ljudi.

jugo: Júgo ali širóko (italijansko scirocco) je topel in vlažen veter, ki v Jadranu piha iz smeri vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE). Spremlja ga oblačno vreme, pogosto tudi padavine. Močneje in pogosteje piha v južnem Jadranu, v severnem Jadranu pa navadno piha od marca do junija. Povprečna moč je 4-5 Bf (hitrost 16-20 vz.). Poleti traja do tri dni, pozimi pa tudi do devet dni, s kratkimi prekinitvami celo do tri tedne. Jugo močno razburka morje, vendar pa so valovi pravilnejše oblike ter pri isti višini daljši od valov, ki jih povzroči burja, zato se manj lomijo. Ni tako nevaren kot burja, ker piha enakomerno in ne nastopa nenadoma, nevihtno moč pa doseže šele tretjega dne. Predznaki juga so tišina in spremenljivi šibki vetrovi, meglica in mračen jugovzhoden del obzorja. Vidnost se zmanšuje, tlak počasi pada, krepijo se zračni tokovi iz jugovzhoda, zlasti v severozahodnem Jadranu višina morja raste. Tudi jugo ima anticiklonalno in ciklonalno obliko, pri čemer je slednja precej pogostejša. Anticiklonalni jugo piha zlasti spomladi in jeseni, nebo je jasno, po nekajdnevnem pihanju v severnem Jadranu poraste oblačnost, padavin je zelo malo ali jih sploh ni. Ozračje je zelo mračno. Ciklonalni jugo varira od umirjenega do nevihtno močnega vetra, ki piha včasih tudi sunkovito, spremljajo ga gosta in nizka oblačnost, razburkano morje in plohe. Nastane, ko leži nad vzhodnim Sredozemljem območje visokega zračnega pritiska, nad Evropo pa območje nizkega zračnega pritiska. Piha vzdolž celotne Jadranske obale. Kakšen južnik se bo razvil na Jadranu, je odvisno od poti premikanja, napredovanja, moči in oblike ciklona.

burja: Búrja (italijansko bora, hrvaško bura, angleško bora; izhaja iz starogrške besede borea: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom. Čeprav pojav burje poznajo na večini celin, je verjetno najbolje raziskano območje burje prav v naši bližini, na Jadranu. V Sloveniji piha burja v primorju jugozahodno (JZ) in južno (J) od visokih dinarskih planot, kjer je tudi najbolj pogosto zastopan veter. Pri samem pojavu burje moramo že v začetku ločiti med lokalno ˝burjo˝, ki nastane zaradi hladnega zraka nad kraškimi dolinami in se zaradi razlike v gostoti spušča proti dolini, kjer je zrak z manjšo gostoto (tako nastale vetrove imenujemo katabatični vetrovi in dosegajo hitrosti do 20 m/s), in burjo kot bolj obsežnim pojavom. Burja v Sloveniji piha predvsem na Primorskem. Ta severovzhodni veter se v Vipavski dolini po pobočjih Gore, Čavna in Nanosa v sunkih spušča v dolino. V dolgoletnem povprečju piha zmerna do močna burja tu kar 42 dni na leto. Najmočnejši sunki presegajo hitrost 200 km/h, na Obali pa so v povprečju za 50 km/h šibkejši. Veter velikokrat povzroči veliko škodo v kmetijstvu, prometu, na zgradbah in v vsakdanjem življenju. Že v načinu gradnje lahko vidimo visoko prilagojenost razmeram. Stare hiše so zgrajene tako, da kažejo burji hrbet, torej tisto stran, ki je skoraj brez oken in vrat, na strehah pa lahko skoraj na vsaki hiši vidimo kamenje, ki dodatno obtežuje kritino, da je burja ne odpihne. Kljub vsem prilagoditvam pa je pomladno popravljanje streh nekaj povsem običajnega. Promet se že v burji, ki komaj presega 100 km/h, odvija počasi, za tovorna vozila s ponjavami pa velja, da v teh primerih ne bi smela voziti, saj jih burja zaradi njihove velike bočne površine z lahkoto prevrne. Škoda, ki jo burja povzroča na naravnem in kulturnem rastju, je zelo različna. Burja prinaša večinoma suho vreme in tla zaradi svojega značaja še dodatno posuši. Večina rastlin v Vipavski dolini raste zaradi burje postrani, v sadovnjakih pa predstavlja grožnjo predvsem spomladi, saj lahko otrese cvetove in tako uniči pridelek. Opazni so tudi izjemni vplivi deflacije in akumulacije, saj veter odnaša velike količine zemlje v sušnih mesecih in snega v zimskih. Tako nastajajo na določenih mestih veliki zameti. Burja pa ne vpliva le na potek življenja v današnjem času, ampak je pomagala krojiti tudi zgodovino. Legenda pravi, da je usodno vplivala na razplet bitke med vojskama rimskega cesarja Teodozija in njegovega nasprotnika Evgenija, ki je potekala 5. in 6. septembra leta 394 (v bitki ad Fluvium Frigidum — pri Mrzli reki), saj je zaradi položaja bitke obračala puščice Evgenijevim vojakom, ki so bili tako v izjemno slabem položaju in bitko posledično tudi izgubili. Zmaga Teodozija je takrat pomenila dokončno zmago krščanstva v Rimskem imperiju in priznanje le-tega kot državne vere.

borin: Burín ali borin je v Jadranu priobalni nočni termični veter, ki piha s kopnega proti morju in nastane, ker se kopno po zahodu Sonca ohlaja hitreje kot morje. Piha od sončnega zahoda do sončnega vzhoda iz smeri sever-severovzhod (NNE) do vzhod-severovzhod (ENE). Burin je značilen veter za vso Jadransko obalo in ima pretežno menjajočo se jakost, ki pa ne presega hitrosti okoli 6 metrov v sekundi . Jakost pogojuje razlika med temperaturo morja in kopna. Najbolj izrazit je poleti in v primeru stabilne vremenske slike, ko na ozračje ne vplivajo vremenske fronte. Burin je nasprotno od hladne in močne burje zelo prijeten in osvežujoč veter.

harmaton: Harmaton je suh in prašen severni veter, ki v sušnem obdobju konstantno piha iz Sahare v Zahodni Afriki. Spremljajo ga nekoliko nižje temperature in meglica, ki je posledica trdnih delcev v zraku. Zaradi prahu in peska v zraku, ki dražita sluznice in povzročata težave z dihanjem, velja harmaton za nevšečnost kljub hladu, ki ga prinaša.

košava: Kóšava je veter, ki piha iz vzhodnih in jugovzhodnih ter severozahodnih smeri nad predeli Vojvodine ob Donavi do Vukovarja. Posebno je značilena za področje severno od Beograda do Banata. Košava se pojavlja tedaj, ko je nad Ukrajino in Romunijo visok zračni tlak, a nad Sredozemljem pa področje nizkega zračnega tlaka. Kot slapovit veter je podoben burji. Najpogosteje se pojavlja v jesenskih, zimskih in spomladanskih mesecih.

krivec: Krivec je mrzel veter, ki piha iz severovzhodnih in vzhodnih predelov Panonske nižine. Krivec se pojavlja v zimskem obdobju v času stabilnega vzhodnoevropskega polarnega anticiklona. Ta veter lahko traja tudi po več tednov. Piha tudi v severovzhodni Sloveniji.

maestral: Maestrál je v Jadranu prijeten, priobalni, dnevni termični veter, ki piha z morja proti kopnemu, ker se kopno podnevi segreva hitreje kot morje. V Slovenskem primorju piha iz smeri zahod-severozahod (WNW), po večjem delu Jadrana iz severozahoda (NW), na skrajno južnem Jadranu pa celo iz zahoda (W). Pihati začne po 10. uri, okrog 14. ure doseže največjo moč okrog 4 Bf in preneha pihati pred sončnim zahodom.

vardarac: Vardarac je veter, ki piha s Šar planine in Skopske Črne gore po dolini Vardarja priti Egejskemu morju. Vardarac piha takrat , ko je nad osrednjim Balkanom polje visokega zračnega tlaka, nad Egejskim morjem pa področje nizkega zračnega tlaka. Vardarec je slapovit veter, ki nastaja ob jasnem vremenu v zimskih mesecih.

  • dnevni vetrovi – (te vrste vetrovi pihajo podnevi v eno, ponoči pa v nasprotno smer)

burica: Burica je veter, ki se pojavlja zlasti v topli polovici leta na obalnih področjih Jadrana. Zaznava se v večernih urah, ponoči in tudi v zgodnjih jutranjih urah. Piha s kopnega na morje.

dolnik: Dolnik ali dolinski veter je veter, ki piha po dolinah alpskega in predalpskega sveta v višja področja gorskih predelov. Dolnik piha predvsem v topli polovici dneva.

gornik: Gornik je padajoči veter z gora ali planin v doline in se pojavlja v nočnih in deloma v jutranjih urah, izjemoma tudi čez dan.

nočnik: Nočnik je veter, ki piha v alpskem in predalpskem svetu po dolinah navzdol v nižje ležeče predele. Je podoben gorniku, le da piha samo v nočnih urah.

zmorec, veter z morja: Zmorec ali veter z morja je veter, ki piha z morja na kopno. Ta veter nastaja zaradi tega, ker je čez dan kopno močneje segreto kakor morje, vsled tega se nad kopnim dviga topel zrak in odteka nad morje, istočasno pa z morja priteka na kopno hladnejši morski zrak.

kopnik, veter s kopnega: Kopnik ali veter s kopnega je veter, ki piha s kopnega na morje.Ker se prične zvečer kopno hitreje ohlajati kakor morska površina, in to se stopnjuje v noč, prične hladnjejši zrak strujati s kopnega proti morju, istočasno pa se prične toplejši zrak nad morjem dvigovati in odtekati nad kopno.

  • cikloni/anticikloni

islandski ciklon: Islandski minimum ali subpolarna depresija je ciklon (področje nizkega zračnega tlaka), ki se stalno obnavlja v severnem Atlantiku, blizu Islandije. Drugi tak pojav je Aleutski ciklon v severnem Pacifiku, blizu istoimenskega otočja.

azorski anticiklon: Azorski anticiklon je del subtropskega anticiklonalnega pasu, katerega jedro se ustvarja nad Azorskimi otoki. V njem se ustvarja visok zračni pritisk, ki se nad srednjo Evropo pogosto razširi za hladno fronto in tudi v Slovenijo prinese suh in topel zrak.

sibirski anticiklon: Sibirski anticiklon je plitvo, kvazistacionarno območje visokega zračnega pritiska, ki se pozimi ustvarja nad Sibirijo. Tam se velike površine kopnega in zraka v zimskem času zaradi dolgih noči močno radiacijsko ohladijo, kar povzroči nastanek anticiklona, ki pa le redko sega višje od 2500 metrov v višino. Sibirski anticiklon prinaša suh in izredno mrzel zrak v zimskem času tudi v Slovenijo.

  • planetarno kroženje zraka: Planetarno kroženje zraka je najobsežnejše gibanje zračnih mas, ki zajema cel planet. Ekvatorialno območje je območje stalnega nizkega zračnega pritiska, ker se tam zrak neprestano segreva, dviga in zato tudi ohlaja. V višinah zrak priteka proti povratnikoma, kjer se spušča, segreva in zato zračna vlaga izhlapi. Nastajajo severovzhodni in jugovzhodni pasatni vetrovi, ki so značilni za subtrobsko območje, kjer prevladuje visok zračni pritisk. Ti vetrovi se vedno premikajo v smeri proti ekvatorju. V zmerno toplem pasu so značilni zahodni vetrovi, ki se srečujejo s polarnimi vzhodnimi vetrovi, kar povzroči nastanek baričnih depresij ali potujočih ciklonov. Ta stik polarnih mas in toplejših vetrov iz zmerno toplega pasu imenujemo polarna fronta.
  • zračna fronta
  • tropski ciklon: Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju. Tropski ciklon je področje skrajno nizkega zračnega pritiska, ki v splošnem nastane med toplimi tropskimi oceani. Ne smemo jih zamenjevati z »običajnimi« cikloni iz zmernih georgrafskih širin. Tropski cikloni so velikanski zračni vrtinci. Torej, gre za vrtečo se površino oblakov in vetrov z močno nevihtno dejavnostjo. Njihov premer lahko preseže 500 km. Glavna pogonska sila tropskega ciklona je sprostitev izparilne toplote iz vode, ki se utekočinja na velikih nadmorskih višinah. Zaradi tega si lahko tropski ciklon predstavljamo kot velikanski navpični toplotni stroj. Zrak se giblje navzgor, zato se pri tleh steka. Njihove glavne značilnosti so skrajni nizek zračni tlak, močni vetrovi (pihajo v obliki spirale) in zelo izdatne padavine. V nasprotju s cikloni zmernih georgrafskih širin se pomikajo proti zahodu, in to po precej nepredvidljivih poteh. Na severni polobli namreč pogosto zavijejo proti severu. Pojavljajo se samo pozno poleti in pozimi, ko so temperature morja najvišje. Ko enkrat nastanejo, se najprej povečujejo, nato pa zmanjšujejo. Običijano jim začne moč usihati, ko pridejo nad kopno. Zaradi padavin se sproščajo velike količine latentne toplote (v enem dnevu se lahko sprosti tako velika energija, ki ustreza 500.000 atomskim bombam, vrženih na Hirošimo). Ena od posebnih značilnosti je oko ciklona, ki se razvije tedaj, ko ciklon doseže stopnjo zrelosti. To je območje spuščajočega se zraka na sredini ciklona s premerom do 50 km, kjer je nebo jasno, okoli pa divjajo strašni vetrovi. Tropski cikloni s svojo neizmerno rušilno močjo povzročajo povsod na svoji poti strahotno škodo in sodijo med največje naravne katastrofe na zemlji.
  •        kalmi/brezvetrje

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja