Menu

Windsurfing

Luka Mlakar WindsurfKaj je windsurfing?

Windsurfing oziroma jadranje na deski je razmeroma star šport. Prvo jadro sta ustanovitelja športa Schweitzer in Drake navijačila na desko leta 1965, ideja sama pa je še precej starejša in sega v leto 1948 (Darby). Zakaj sta to storila? Ni se jima dalo vedno čakati na valove.

Prve deske so bile težke, dolge in okorne. Dolge so bile 3,5 metra in težke 27 kilogramov. Schweitzer je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja začel s proizvodnjo prve polietilenske deske “Windsurfer”, ki je bila zaradi patenta dolgo časa edina deska, ki jo je bilo moč dobiti na trgu. Konec sedemdesetih let in začetek osemdesetih let je srfanje v Evropi postalo pravi množični šport, kjer si lahko v vsakem tretjem gospodinjstvo našel jadralno desko oziroma srf. V osemdesetih letih je bilo srfanje izredno popularno tudi med Slovenci. Imeli smo domačo proizvodnjo desk (Imgrad, Veplas) in družinski očetje so poleg prikolice na morje obvezno tovorili še jadro in srf.

Konec osemdesetih let in v začetku devetdesetih let je srfanje postalo vedno manj »počitniški šport«. Srfanje danes je srfanje skozi celo leto, srfanje »takrat ko piha« in način življenja vezan na vremenske napovedi. Srfanje je postal adrenalinski šport za posameznike, ki uživajo v valovih, vetru, hitrosti, vodi in zraku in so pripravljeni poleg tega del leta preživeti na cesti do spotov (mest, ki so primerna za jadranje na deski) in nazaj.

Ali je jadrati na deski težko?

Odgovor je za vsakega drugačen, vendar pa nam izkušnje kažejo, da se vsakdo v največ 10 urah nauči osnov tega športa, si zna pripraviti opremo in se v normalnem vetru vrniti na izhodiščno mesto.

Oprema

Oprema se je od začetkov športa temeljito spremenila. Deske so danes predvsem krajše (od 2,3 do 2,8 metra), širše (do 100 centimetrov) in lažje (od 6 do 15 kilogramov). Športu zaradi teh sprememb ponovno narašča popularnost, saj se je na novejši opremi bistveno lažje učiti.

Če obstaja »povprečni surfer« potem ta potrebuje dve deski in tri do štiri jadra. Eno desko potrebuje za redke trenutke ko piha zelo močno (proti 40 vozlom) in drugo za takrat ko piha zmerno. Prva ima tako od 60 do 95 litrov prostornine, druga pa od 110 – 145, odvisno od teže, znanja in želja posameznika. Idealna razporeditev jader je veliko teoretično vprašanje, načeloma pa vsak potrebuje vsaj dve jadri nekje v razponu petih in šestih kvadratov, dodatna jadra za akcijo tam nekje v rangu štirih kvadratov in za obdobja ko piha bolj slabo v rangu sedmih ali osmih kvadratov. Oprema je danes zaradi uporabe sodobnih materialov razmeroma draga in zaradi istega vzroka tudi zelo občutljiva na udarce in poškodbe. Cena ene deske je od 200.000 do 300.000 SIT, cena enega »riga« (jadro, jambor, lok, podaljšek) pa od 150.000 do 200.000 SIT in več. Cena opreme povprečnega srfača včasih preseže ceno avtomobila na katerem se prevaža. Da te ne zebe seveda potrebuješ še zimski in letni komplet neoprena ter trapez s katerim si olajšaš vožnjo.

Oprema se danes v grobem deli na »valovarsko« (ozke in majhne deske za več vetra in val), »freestylersko« (deske z nekoliko več prostornine in širine za izvajanje trikov), »freeridersko« (nekoliko daljše deske za manj vetra in valov ter hitro in udobno vožnjo) ter »formulaško« (zelo široke in kratke deske z velikimi jadri med devetimi in dvanajstimi kvadratnimi metri površine za tekmovanja in vožnjo v šibkem vetru).

Osnove surfanja

Vsak začetek je težak. Pri učenju surfanja je poleg volje in primernih vetrovnih razmer pomembna tudi izbira opreme. Pomembno je, da je deska dovolj velika, nepotopljiva glede na vašo težo. Za pravilno odločitev glede izbire volumna lahko okvirno služi sledeči premislek : če imate 80 kg, naj bi deska imela teoretično vsaj 100 litrov volumna, da se v idealnih razmerah ne bi potopila pod vašo težo (80 kg teža surferja+ 10 kg teža deske + 10 kg teža rigga). Za učenje potrebujete stabilno desko (saj je tako ucenje osnov hitrejše, tudi bolj zabavno), torej najmanj 30 litrov vec (130 litrov), odvisno od teže surferja (za težje več). Ne potrebujete najnovejše deske, tudi 15 let star Veplas bo čisto v redu. Jadro je za začetnike lahko tudi nemonofilno, saj so jadra iz blaga bolj odporna na različne udarce in padce. Vsekakor pa naj ne bo preveliko. Maksimalna velikost naj bi bila okoli 6m2, raje manj, saj je večje jadro težje vodljivo.

Surfanja se ponavadi začnemo učiti že na suhem. Kadar nimamo možnosti uporabe simulatorja, si lahko pomagamo samo z jadrom, ki ga ob nežnem vetru v hrbet premikamo v razne smeri. Tako si razvijemo osnovni občutek za gibanje jadra v vetru. Z desno roko držimo jambor pravokotno na podlago, z levo pa povlečemo k sebi in nato popustimo jadro. Tako dobimo dober občutek za zajemanje vetra. Po osnovnih vajah na suhem se lotimo ravnotežja na vodi. Na deski poskušamo vstati ter zibati desko. Tako razvijemo občutek za stabilnost, ki je pri surfanju še kako pomemben. Po osnovnih vajah smo pripravljeni za prvi poizkus na vodi. Pomembno je, da je položaj jambora pravokoten na desko, veter pa nam mora pihati v hrbet. Pri dvigovanju jadra moramo posebej paziti na hrbet, ki naj bo vzravnan in ne nagnjen naprej, stopali pa vsaka na svoji strani jambora. Po dvigu jadra iz vode naj jadro malenkostno zaplapola v vetru. Ne hitimo, vzemimo si trenutek za vzpostavitev ravnotežja na deski. S sprednjo roko primemo za lok približno 15 cm od jambora. Jadro potisnemo narahlo naprej, vzdolž deske proti premcu (tako da roki nista vec prekrižani). Druga roka naj še vedno drži za dvižno vrv. Spustimo dvižno vrv in primemo za zadnji del loka. Roki naj bosta razmaknjeni približno 60 cm. Surfati začnemo, ko jadro narahlo nagnemo naprej, proti premcu, tako da ga zajame veter. Z zadnjo roko jadro narahlo potegnemo k sebi. Hitrost surfanja in moč, s katero držimo jadro, lahko uravnavamo z zadnjo roko. Jadro potegnemo bolj k sebi ali pa ga popustimo in s tem zmanjšamo hitrost. V smer proti vetru zavijemo tako, da nagnemo jadro nazaj. V smer z vetrom zavijemo tako, da jadro nagnemo naprej. Za brezhibno zavijanje, skakanje in izvajanje razlicnih trikov, pa bo potrebno kar precej vaje.

Zavoj proti vetru:
- Jambor čimbolj pomaknemo nazaj (spodnji del jadra se dotakne deske).
- Deska zacne obračati proti vetru. Počakajmo, da se premec obrne čisto v veter.
- Stopimo pred jambor. Veter nam sedaj piha točno v hrbet. Z obema rokama držimo za dvižno vrv. Začnemo se pomikati na drugo stran deske.
- Stopimo na drugo stran deske in z rokami zagrabimo za lok.
- Jadro pomaknemo rahlo naprej, s tem začnemo zajemati veter in se pomikati naprej.
- Nagnemo se nazaj, z zadnjo roko zapremo jadro (pritegnemo k sebi) in obrat je končan.

Zavoj z vetrom:
- Jambor narahlo nagnemo naprej proti premcu ter z zadnjo roko jadro narahlo potisnemo od sebe. Deska začne zavijati z vetrom.
- Jadro z zadnjo roko bolj in bolj potiskamo od sebe, s sprednjo pa ga nagibamo proti privetrnemu robu deske. Deska zavija bolj in bolj.
- Ob polovici obrata zadnjo roko spustimo  z loka, sprednja pa naj drži za jambor, da nam ta ne uide pri obračanju jadra.
- Jadro se obrne, preprimemo za lok na drugi strani.
- Dokončamo zavoj.

WindSurf točke

V Sloveniji navadno izkoriščamo severovzhodne (burjo), južne (jugo) in jugozahodne vetrove. Za jugozahodnik so primerna Gajševsko, Cerkniško in Bohinjsko jezero (slednje ob upoštevanju večih parametrov napovedi). Na burjo se vozi v Izoli, Žusterni in Piranu na jugo pa v Seči. Pri nas je obvezni del opreme ob močnejšem vetru še rešilni jopič in signalna raketa (o smiselnosti uporabe rakete so si mnenja med srferji in zakonodajalci močno nasprotujoča saj vodoodporne med drugim pri nas ni mogoče dobiti).

Veliko slovenskih surfarjev se za vetrom odpravi v tujino. Najbližja je zgodnja jutranja vožnja med peto in sedmo uro na burin v zalivu Preluk (Reka) ali v Barkolah (Trst). Blizu sta Savudrija in Umag (burja, jugo), nato pa spoti v bližini rta Kamenjak primerni za burjo ali jugo (Premantura, Medulin, Ližnjan …). Zelo popularna sta spota na Krku (Baška, Punat). Nekateri se odpravijo na jug, kjer sta najpogosteje obiskana spota Bol na Braču in Pelješac. Spoti, kjer so spomladi, poleti in jeseni dobro vozi so npr. na Gardskem jezeru, Sardiniji, Siciliji in Grčiji.

Večina surfarjev se na spote ne podaja naključno, ampak s pomočjo interneta sledijo modelom za napovedovanje vetra in tako dopolnjujejo informacije, ki so na voljo pri splošni vremenski napovedi. Računalnik je tako odličen pripomoček pri iskanju burje.

Nevarnosti

Jadranje na deski prinaša mnogo športnega užitka in veselja, vendar pa je lahko tudi nevarno, zlasti za neizkušene.
Varnost na deski pojmujemo kot varnost jadralca in drugih uporabnikov vodnih površin. Zlasti v začetku jadralec vozi blizu obale, kjer se srečuje s kopalci, čolni, potapljači in mora vedeti, kje ne sme jadrati, kakšna so pravila srečevanja in kako ravnati v nevarnosti. Vedno naj bo osnovno pravilo: najprej varnost!
Pri surfanju lahko pride do hudih nesreč, ki se v najslabšem primeru končajo s smrtjo. Tako kot pri vseh vodnih športih tudi pri surfanju obstaja možnost utopitve, pri padcih so pogosti trki – s skalo, grebenom, morskim dnom, desko ali drugim surferjem, surferjem nevarni so morski psi, morski biči, tjulnji in meduze, nevarnost pa predstavljajo tudi močni zalivski tokovi.

Zato velja upoštevati določene nasvete. Preden se odpravite na vodo preverite, če je vsa oprema v redu in popolna (jambor, zglob, jadro, deska, smernik, vrvi,…). Če jadrate v neznanih krajih, preverite vremenske in vetrovne značilnosti kraja, morski tok, globino dna in pravila značilna za kraj. Dobro je, da vsak dan poslušate vremensko napoved. Nekdo na obali naj vedno ve, da se odpravljate na vodo. Če se odločite za daljše jadranje, povejte komu, kam se odpravljate in do kdaj se nameravate vrniti. Preden se odpravite na vodo se ogrejte in razgibajte, še zlasi če je veter močan. Če se ne počutite dobro ali ste slabo pripravljeni, je bolje, da ostanete na kopnem. Pred jadranjem ne pijte alkoholnih pijač. Če veter piha z obale na odprto, je bolje da poiščete primerne zaprte zalive, kjer vas bo vedno prineslo na drugo obalo. Ne precenjujte svojih moči. Še zlasti, če piha veter z obale, imejte vedno rezervne moči za povratek nazaj. Če se vam bližajo nizki, temni oblaki ali drugi znaki nevihte, se čim prej odpravite na kopno. Pazite na plitvine in čeri, kjer lahko poškodujete opremo in se ranite. Znak, da so nizko pod vodo čeri, je močneje vzvalovano ali spenjeno morje na tistem mestu. Pazite na nevarnost podhladitve, ki lahko močno škoduje zdravju, poleg tega pa zmanjša sposobnost jadranja in lahko onemogoči vrnitev na obalo. Zato se vrnite na kopno, takoj ko začutite, da vam je preveč hladno. Ogrejte se s toplimi oblačili in v toplem prostoru in ne z alkoholnimi pijačami ali s toplimi kopelmi.

Če pa se kljub vsemu znajdete v težavah, kar se večinoma zgodi zaradi premočnega vetra ali poškodovane opreme, pa ravnajte preudarno in ohranite mirno kri. Pri vseh nezgodah velja osnovno pravilo, da nikoli ne zapustite jadralne deske, ki je nepotopljiva in vam lahko služi kot rešilni čoln. Pri poškodbah opreme poskušajte najprej zasilno popraviti okvaro, predno se odločite za plavanje ali klic na pomoč. V šibkem vetru ali pa če ta piha z obale, se boste lahko z malo truda sami vrnili na obalo: jadro ločite od deske, ga postavite nanjo, vi pa se vlezite med pod jadro in veslajte do obale. Nikdar ne plavajte z jadrom v vodi, saj je tak način utrudljiv in počasen. Če piha močnejši veter na obalo, pa je najbolje, če stojite na deski in držite plapolajoče jadro pred sabo. Tako vas bo veter sam prinesel do obale. V močnem vetru, ki piha z obale, ali pri poškodbah jadralca pa so takšne rešitve onemogočene. Visoki valovi in veter vas hitreje odnašajo, kot lahko plavate. Zato takoj, ko vidite, da se ne boste mogli vrniti, pričnite klicati na pomoč. Uporabljajte mednarodni klic na pomoč, tako da stojite ali klečite na deski in mahate z odročenimi rokami – jih dvigujete in spučate. Zraven kličete na pomoč, nekateri rešilni pasovi pa so opremeljeni s piščalko ali signalno raketo za klic na pomoč.

Tabele jakosti vetra

bofori m/s km/h vozli pritisk v kg/m2
0 0,0 – 0,2 0 – 1 0 – 1 0
1 0,3 – 1,5 1 – 5 1 – 3 0 – 0,1
2 1,6 – 3,3 6 – 11 4 – 6 0,2 – 0,6
3 3,4 – 5,4 12 – 19 7 – 10 0,7 – 1,8
4 5,5 – 7,9 20 – 28 11 – 16 1,9 – 3,9
5 8,0 – 10,7 29 – 38 17 – 21 4,0 – 7,2
6 10,8 – 13,8 39 – 49 22 – 27 7,3 – 11,9
7 13,9 – 17,1 50 – 61 28 – 33 12 – 18,3
8 17,2 – 20,7 62 – 74 34 – 40 18,4 – 26,8
9 20,8 – 24,4 75 – 88 41 – 47 26,9 – 37,3
10 24,5 – 28,4 89 – 102 48 – 55 37,4 – 50,5
11 28,5 – 32,6 103 – 117 56 – 63 50,6 – 66,5
12 32,7 – 36,9 118 – 133 64 – 71 66,6 – …

 

bofori Delovanje vetra na morsko povrsino Opis jadralnih razmer Približna velikost jadra za glisiranje (odvisno od posameznika)
0
brezvetrje
Morje gladko, popolnoma mirno Jadro ne dobi oblike. Deska se ne premika. Na obalo morate namestiti ventilatorje :)
1
sapa
Nagubano morje, nastajajo drobni valcki, ni pene Deska se premika zelo počasi. Jadro se napne, ceprav vetra v njem skoraj ne cutimo. Veter dela ze blag hlad, tako da je to idealen čas za učenje začetnikov.
2
vetrić
Rahlo vzvalovano morje, valcki so ze dobro razviti, kratki so in se ne lomijo Jadro že vleće jadralca. Najboljše razmere za učenje. Še vedno ne dovolj za glisiranje, za učenje in nezahtevne surfače pa že kar uredu, seveda na veliki deski.
3
rahel veter
Rahlo vzvalovano morje, majhni valovi, vrhovi se zacno lomiti, pena je steklasta, le tu in tam bela Jadramo že precej hitro, deska ze sili na stranski rob. Ravnotežje zaradi valov oteženo. 7.5 – … m2
Veter za light wind champione, ki že glisirajo! Idealno za začetnike z manjšimi jadri!
4
zmeren veter
Zmerno valovito morje, valovi se podaljsajo, na vec krajih nastanjejo valovi z belo peno Deska že izdrsi, za zaćetnika in slabsega jadralca so razmere že pretežke. 6.5 – 7.5 m2
5
svež veter
valovito morje, valovi se podaljsajo in na vrhovih, ki se lomijo, je povsod bela pena Dobri pogoji za fun deske in skoke na valovih. S turisticno desko je tezko jadrati. 5.5 – 6.5 m2
6
zmerno močan veter
Močneje vzvalovano morje, nastajajo veliki valovi, na vseh grebenih je bela pena, mozen je tudi ze vodni prah Dosegamo lahko že velike hitrosti, manevri in obrati vse tezji. 5 – 5.5 m2
7
močan veter
Močneje valovito morje, valovi se dvigajo in pena se širi v progah z vetrom Na vodi ostanejo le najboljsi, ze najmanjša napaka povzroči padec. Oprema na preizkušnji. 4.5 – 5 m2
8
zelo močan veter
Razburkano morje, zmerno visoki vodni grebeni, večje dolžine, robovi grebenov se lomijo in spreminjajo v vodni prah, pena leti z vetrom v progah. Tudi za najboljše je jadranje zelo utrudljivo, uporabljajo se najmanjša jadra in najkrajše deske. Jadranje postane že nevarno. 3.5 – 4.5 m2
9
viharen veter
Težko morje, visoki vodni bregovi, ki se valijo, preobračajo in rušijo, morski prah zmanjšuje vidljivost Vožnja izredno otežena tudi z najmanjšim jadrom, saj veter dviguje desko iz vode in jo lahko odnese daleč od jadralca. 2.5 – 3.5 m2
10
močan vihar
Težko morje, zelo visoki vodni bregovi z dolgimi grebeni, ki se prevešajo čez val, celotna povrsina je videti bela Jadranje na deski praktično ni vec mogoče. 2.0 – 2.5 m2
11
zelo močan vihar
Zelo težko morje, izredno visoki vodni bregovi, tako da manjše in sredne ladje izginjajo iz vidika, grebeni letijo kot pena. V vodi zaradi pene zelo tezko dihamo. Na obali veter poskoduje stavbe in ruje drevesa. /
12
orkan
Izredno težko morje, zrak je napolnjen s peno in vodnim prahom, morje je popolnoma belo, vidljivost je zelo zmanjšana. V vodi zaradi pene zelo težko dihamo. Na obali veter poškoduje stavbe in ruje drevesa. /

 

Beaufortova lestvica za stanje morja
Stopnja Beauforta 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
Srednja višina vala h (m) 0 0,05 0,3 0,9 1,5 2,5 4,9 7,6 11 15
Srednja dolžina vala l (m) 0 2 8 22 34 50 87 120 163

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Webcam Sex